Propolis je zdravilo, ki ga proizvajajo čebele in deluje proti virusom, bakterijam in glivicam. Strokovnjaki ga omenjajo kot zdravilo 21. stoletja. Na propolis bakterije niso sposobne ustvariti imunost in nima stranski učinkov, kot je slaba lastnost sintetičnih antibiotikov. Prav zaradi teh lastnosti je propolis posebnež med zdravili. Uživamo ga pri anemiji, respiratornih težavah, negi ustne votline, v dermatologiji, za utrditev imunskega sistema, pri infekcijah prebavnega trakta, zaščiti jeter, v kozmetiki in pri odrgninah, ker nudi bakterijsko in glivično zaščito, ter pospešuje regeneracijo tkiva.

Čebelji proizvod

Ime propolis izhaja iz grške besede pro - pred ali prej in polis – mesto, zaradi njegove uporabe pri izgradnji in uravnavanju vhoda v panj. Kot ime se propolis uporablja po celem svetu. Zgodovinski zapisi kažejo, da je bil propolis cenjeno zdravilo v medicini Egipčanov, Babiloncev, Arabcev, Grkov, Rimljanov in drugih starih narodov. V zapisih iz 12. stoletja je opisano, da je bilo zdravljenje ustne votline, žrela in kariesa dovolj učinkovito le s propolisom. Propolis je zdravilen proizvod, smolnate strukture, rumene ali temno rjave barve, značilnega vonja, ki ga z drevesnih popkov in skorje nabirajo čebele. Čebele ga potrebujejo za popravilo razpok znotraj panja, za čiščenje satovja, ki služi skladiščenju medu, cvetnega prahu ali kot leglo za ličinke, z njim uravnavajo temperaturo in balzamirajo vsiljivce, ki jih ne morejo odstraniti iz panja. Z njegovim hlapenjem se v panju ustvarjajo neugodni pogoji za razvoj bakterij in glivic, ki lahko ogrozijo zdravje družine. Ena čebelja družina (en panj), letno nabere od 150 do 400 g propolisa.

Sestava

Kemijska sestava propolisa še ni popolnoma razjasnjena. Glavne substance izhajajo iz treh izvorov: iz rastlinskih izločkov, iz substanc čebeljega metabolizma in dodanih snovi v času njegove obdelave. Analiza v Angliji je odkrila 150 različnih sestavin v propolisu, zadnje raziskave so jih pokazale celo 180.

Vsebnost snovi v propolisu je odvisna od vrste rastlin, ki jih obiščejo čebele med pašo. Razlikuje se po barvi, vonju in zdravilnemu vplivu, ki je odvisen od sestavin in letnemu času bere. Znano je, da propolis vsebuje različne smole in podobne sestavke, balzame, eterična olja, vosek, pelod, flavonoide, minerale in tako imenovane rastlinske hormone. Propolis je bogat z različnimi flavonoidi (galangin, kvercetin, krizin, kempferol, apigenin, pinocembrin, pinobaksin), ki so v rastlinskem svetu zelo razširjeni, njihova vloga pa je zaščitita rastline pred patogeni iz okolice.

Uporaba propolisa

V medicini se propolis uporablja pri anemiji, respiratornih težavah, negi ustne votline, v dermatologiji (regeneracija kože, čiri, ekcemi, opekline, rane), prav tako učinkovito utrjuje imunski sistem, preprečuje okužbe prebavnega trakta, ščiti jetra… Propolis vse pogosteje uporabljajo v kozmetiki, ker vpliva na hitro regeneracijo tkiva in ščiti kožo pred bakterijami in glivicami.

Alergije na propolis so zelo redke. Priporočeno je, da se terapija prične z manjšim številom kapljic od priporočene doze, ki jo postopno povečujemo. Dojenčki do leta starosti ne smejo uživati alkoholne raztopine propolisa, za starejše otroke se je potrebno posvetovati z zdravnikom.

Propolis nima omejenega roka trajanja, vendar se vseeno priporoča pravilno shranjevanje. Čuvamo ga v hermetično zaprti embalaži, v temnem prostoru pri temperaturi okoli 11°C, daleč od izvora toplote. Prav tako se ne priporoča mešanje starega in novega propolisa. Če ga boste pravilno hranili, tudi v letu dni ne bo izgubil svojih zdravilnih učinkov.