Osnovna vloga vitamina D je uravnavanje presnove kalcija in fosfatov. Če vitamina D ni dovolj, postanejo kosti mehke, mišice pa nemočne. V zadnjem času so namreč odkrili, da vitamin D pomembno vpliva tudi na razvoj, delovanje in ohranjanje mišičnih vlaken. Vitamin D pa je pomemben še za delovanje imunskega sistema, saj preprečuje razvoj avtoimunih bolezni in veča odpornost proti okužbam, zmanjšuje arterijski tlak in pojavnost ter rast nekaterih vrst raka. Ugotovili so, da ljudje, ki imajo več vitamina D v krvi, redkeje zbolijo za sladkorno boleznijo tipa 2 in za srčno-žilnimi boleznimi, kot tisti, ki ga imajo manj. Vitamin D ima ključen pomen za ohranjanje zdravja v širokem pomenu besede. Kalcij torej lahko prehaja iz črevesja v kri in kosti le s pomočjo vitamina D. Vitamin D nastaja v koži, če jo izpostavimo sončnim žarkom ali drugemu viru ultravijolične svetlobe. Sončenje celega telesa brez zaščitnega faktorja v 10–15 minutah na opoldanskem poletnem soncu tvori v koži do 20.000 enot vitamina D3. Dovolj je torej, česoncu izpostavimo roke in obraz nekajkrat na teden po 15 minut. Pri nas je sonce dovolj močno le v času od aprila do septembra. Priporoča se kratko sončenje med 10. in 16. uro brez zaščitnega faktorja, ki bi preprečil prehod ultravijoličnih žarkov do kože in nastanek vitamina D. V koži starejšega človeka se tvori veliko manj vitamina D kot pri mladem. Nekateri starejši ljudje gredo le redkokdaj na sonce, zato večini starejših primanjkuje vitamina D. V zadnjih letih pa so ugotovili, da vitamina D primanjkuje tudi velikemu delu mlajših zdravih ljudi. Vitamin D, ki nastaja v koži, se v jetrih in ledvicah pretvori v aktivno obliko, ki ji rečemo hormon D. Dokazali so, da v starosti zmanjšuje pogostost padcev, kar pripisujejo njegovemu ugodnemu delovanju na mišice. Vitamin D je tudi v nekaterih živilih, npr.v morskih ribah, mleku, jajčnem rumenjaku in jetrih, vendar ga s hrano dobimo le približno 100 enot, kar je veliko premalo. Dnevne potrebe po vitaminu D so 800 do 1000 enot (20 do 25 mikrogramov), pri starejših ljudeh so lahko celo večje. Ugotavljamo torej, da vitamina D primanjkuje veliko ljudem, tudi mladim, najbolj pa tistim, ki niso dovolj na soncu, in starejšim. Zaradi tega je potrebno vitamin D dodajati v obliki zdravil. Običajno dajemo navadni vitamin D (holekalciferol) v obliki kapljic, le bolnikom z okrnjenim delovanjem ledvic dajemo aktivno obliko vitamina D. Vitamin D je tudi v različnih multivitaminskih pripravkih, običajno v odmerku 200 do 400 enot. Predoziranja navadnega vitamina D se ni treba bati, ker ga dosežemo šele, če uživamo več desettisoč enot na dan skozi daljši čas.

Ker dodatki kalcija veliko ljudem povzroči zaprtje je priporočljivo sočasno jemanje magnezija, saj le ta izboljša blagodejno deluje na dobro prebavo. Rezerve magnezija so v kosteh, njegovo pomanjkanje v organizmu je največkrat posledica nepravilnih prehranjevalnih navad. Pomanjkanje magnezija velikokrat sploh ne opazimo.