Atopijski dermatitis
Definicija 
Atopični dermatitis je kronično, srbeče vnetje zgornjih plasti kože. Beseda "dermatitis" pomeni vnetje kože. Beseda "atopični" pa označuje skupino bolezni, za katere je značilno dedno nagnjenje k preobčutljivosti za snovi, ki običajno ne povzročajo imunskih reakcij. Za to skupino bolezni je značilna povečana količina protiteles razreda IgE v krvi. Atopični dermatitis najpogosteje prizadene otroke in mladostnike, možen pa je tudi v kasnejših letih. Pri večini bolnikov se izmenjujejo obdobja poslabšanja (eksacerbacije) in obdobja izboljšanja bolezni (remisije).
V najzgodnejšem otroštvu je vzrok za atopični dermatitis najpogosteje alergija na hrano, največkrat na citruse (pomaranče, mandarine, limone), konzervanse v hrenovkah, paštetah in suhomesnatih izdelkih, na svinjsko ali piščančje meso in na jajčni beljak. Možni alergeni so tudi pralni praški in mehčalci perila. Atopični dermatitis je zelo pogost. Zajame približno 2% celotne populacije. Večina bolnikov so otroci in mladostniki.
Simptomi in bolezenski znaki
Znaki bolezni se razlikujejo od bolnika do bolnika. V prvih mesecih po rojstvu dobi otrok rdeč, vlažen izpuščaj s krastami po obrazu, lasišču, zgornjem delu trupa, dlaneh, rokah, stopalih in nogah. Običajno ta oblika atopičnega dermatitisa izzveni do 4. leta starosti. Pri starejših otrocih in odraslih so najpogostejši znaki suha koža in srbenje, kraste za ušesi in osip na licih, rokah in nogah. Nekateri bolniki imajo toplo, pordelo kožo. Drugi imajo na koži lise, ki spominjajo na lišaje. Atopični dermatitis lahko prizadene tudi kožo okoli oči, veke, obrvi in trepalnice. Možna je hiperpigmentacija vek, ko koža na vekah potemni zaradi vnetja. Pomembna dejavnika poslabšanja bolezni sta suha koža in srbenje.
Iz vrhnjega sloja kože se izgublja velika količina vode, zato postane koža zelo suha, njena obrambna sposobnost pa se zmanjša. Koža bolnikov je zato zelo občutljiva za različne okužbe. Izrazito praskanje in drgnjenje kože pa še poslabša vnetje, ki je značilno za to bolezen.
Zdravljenje
Zdravljenje temelji predvsem na izogibanju alergenom, ki so osnovni vzrok bolezni. Če so alergeni prisotni v hrani, je potrebna dieta. Preprečiti ali omejiti je potrebno tudi stik s snovmi iz okolja, ki dražijo kožo (mila, pralni praški, mehčalci za perilo, volnene in sintetične tkanine, krzno, strojna olja...).
Spremembe na koži se zdravi z različnimi mazili in oljnimi kopelmi. Ob akutnem vnetju se uporablja obkladke s fiziološko raztopino in kortikosteroidne kreme. Zdravnik lahko predpiše tudi antihistaminike in ob izrazitem srbenju tudi pomirjevala. Težave pogosto olajšata klimatsko zdravljenje in fototerapija. Po zdravljenju priporočamo aktivno nego kože z naravnimi sestavinami, ki vzdržujejo kožo zdravo.
Kaj lahko stori bolnik?
Bolnik se mora v prvi vrsti izogibati snovem in oblačilom, ki dražijo kožo, prahu, cigaretnemu dimu, pelodu in živalskim dlakam. Doma naj vzdržuje čimbolj enakomerne pogoje bivanja z ustrezno temperaturo in stopnjo vlažnosti. Priporoča se, da se bolnik nauči zaznavati in omejevati čustveni stres. Praskanje in drgnjenje je potrebno preprečiti, če je to le mogoče. Priporoča se prhanje namesto kopanja. Če se bolnik kopa, naj ne uporablja mil ali gelov za prhanje, ki izsušijo kožo. V kad lahko doda nekaj kapljic olivnega olja, ki povrne koži izgubljeno maščobo in prožnost. Priporoča se tudi nošenje bombažnih oblačil. Sprememba okolja (odhod na morje ali v hribe) in večja izpostavljenost soncu običajno olajšata težave.
