Znižanje holesterola na naraven način
V preiskavi CINDI so ugotovili, da ima v Sloveniji kar 60 % prebivalcev preveč holesterola v krvi.
Ateroskleroza je proces kopičenja holesterola na stenah žil arterij, zaradi česar so žile vedno bolj obložene in se lahko celo zamašijo.
Kaj je holesterol?
Holesterol je vosku podobna snov, ki nastaja v jetrih, kar nekaj pa ga v telo vnesemo s hrano. Holesterol je telesu potreben v normalnih količinah, saj iz njega nastanejo številne snovi, ki jih telo nujno potrebuje za normalno opravljanje vseh funkcij. Ker holesterol v vodi ni topen, se po telesu prenaša s krvjo s pomočjo lipoproteinov. Pogosto zasledimo zapise o »dobrem« in »slabem« holesterolu, vendar gre za en sam holesterol, ki vsebuje različne lipoproteine. Tako poznamo:
Lipoproteine nizke gostote (LDL) – to je t.i. »slab« holesterol, ki se nalaga na stene žil in povzroča strjevanje arterij
Lipoproteine visoke gostote (HDL) – to je t.i. »dobri« holesterol, ki nevtralizira LDL
Na vrh
Od kod izvira holesterol?
Samo 20 % holesterola v krvi izvira iz prehrane medtem, ko ga ostalih 80 % nastane v organizmu.
Povečane vrednosti holesterola v krvi
V preiskavi CINDI so ugotovili, da ima v Sloveniji kar 60 % prebivalcev preveč holesterola v krvi.
Nastajanje, uporaba in odstranjevanje holesterola iz telesa zdravih ljudi je uravnavano tako, da do kopičenja le tega na žilnih stenah ne pride. Kadar je holesterola v krvi preveč, se namreč začne kopičiti na žilni steni, kar lahko pripelje do resnih zdravstvenih težav.
Vzroki za povečano vsebnost holesterola v krvi so lahko:
-
nepravilna prehrana,
-
razne bolezni (npr. bolezni ščitnice, sladkorna bolezen, genske okvare, motnje v presnovi),
-
hormonske spremembe ( npr. obdobje menopavze),
-
uporaba nekaterih zdravil in
-
stres.
Ateroskleroza je proces kopičenja holesterola na stenah žil arterij, zaradi česar so žile vedno bolj obložene in se lahko celo zamašijo. Pogost zaplet je tudi nastanek strdkov v žilni steni, ki lahko delno ali popolnoma zamašijo žilo.
Na vrh
Zaželene vrednosti holesterola v krvi za odrasle osebe:
Redne kontrole vrednosti holesterola
Priporočljivo je, da si odrasli redno kontroliramo vrednost holesterola v krvi vsaj vsakih pet let. V primeru, da so vrednosti povečane pa pogosteje.
Na vrh
Kako lahko sami pripomoremo k doseganju želene vrednosti holesterola v krvi?
V vsakodnevni prehrani naj bo veliko ogljikovih hidratov v obliki vlaknin. Teh je največ v sadju, zelenjavi in polnozrnatih izdelkih. Zdravje srca in ožilja si krojimo tudi pri mizi z vsebino jedilnika, velikostjo porcij in količino kalorij, ki jih zaužijemo.
Priporočljivo je omejiti uživanje:
| nasičenih maščob živalskega izvora, transmaščob, jedi, ki vsebujejo veliko holesterola (jajčni rumenjak, drobovina, hrenovke, klobase, polnomastni sir…), soli, sladkorja in alkohola. |
Na jedilnik pa vnesti obilo:
sadja in zelenjave, rib in morskih sadežev, oreščkov in semen, polnovrednih žit in žitnih izdelkov, vode.
Živila, ki pomagajo v boju proti povečanem holesterolu in maščobam: artičoka, jabolka, avokado, suhe slive, marelice, datlji, temne rozine, ječmen, oves, ribe, alge in školjke, olivno olje, soja in zeleni čaj.
Samo s optimalno oziroma uravnoteženo sestavo prehrane, lahko vsebnost skupnega holesterola in holesterola LDL zmanjšamo za 10 do 15 odstotkov.
Nasveti za telesno aktivnost
Srcu in ožilju koristi vsaka oblika gibanja, ki se je lotevamo z veseljem, jo izvajamo redno in nas ne obremenjuje. Izbira je bogata saj zajema tako fizično delo kot šport in rekreacijo. Gibanje krepi srce in ožilje ter pomaga preprečevati in zmanjševati dejavnike tveganja. Obenem pa gibanje pomaga tudi pri premagovanju stresa in izboljšanju razpoloženja.
Na vrh
Fitoterapija in holesterol
Pri povišanih vrednostih holesterola, so poleg ukrepov pravilnih prehranskih navad in telesne vadbe, tradicionalno poznani blagodejni učinki nekaterih zdravilnih rastlin, ki pripomorejo k urejanju nivoja holesterola v krvi:
 |
Suhi izvleček listov artičoke, ki vsebuje grenčine, polifenole, sterole in flavonoide in se tradicionalno uporablja za zniževanje količine maščob v krvi. Izvleček artičoke posnema delovanje sintetičnih statinov brez nezaželenih stranskih učinkov.
|
 |
Bioflavonoidi so pridobljeni iz lupin agrumov, bogatih s flavonoidi, predvsem s hesperidinom in nianginom. Znanstvene študije so poleg antioksidativnega delovanja dokazale tudi sposobnost zaviranja sinteze holesterola in trigliceridov v jetrih. Študije so nedavno pokazale, da bioflavonoidi delujejo sinergično z izvlečkom artičoke pri uravnavanju holesterola in trigliceridov v krvi. Poleg tega so koristni tudi za zdravje ven in arterij.
|
 |
Nerafiniran riž vsebuje veliko ?-orizanola, naravne snovi, ki lahko znižuje količino skupnega holesterola v krvi ter povečuje količino HDL. Uživanje nerafiniranega riža se je izkazalo kot učinkovito pri urejanju količine maščob v krvi in za preprečevanje aterosklerotičnih obolenj.
|
Na vrh
