Utrujenost
Utrujenost je negativni kazalnik zdravja, ki zmanjšuje učinek pri delovni aktivnosti in je nastala zaradi izvajanja te aktivnosti. Utrujenost je obrambni mehanizem organizma, ki varuje energijske rezerve in preprečuje prehudo obrabo organov. Pri utrujenosti gre tako za psihološke kot tudi fiziološke dejavnike. Glede na vrsto lahko delimo utrujenost na fizično, ko gre za posledico fizičnih naporov, in psihično, ko gre za posledico intelektualnega dela.
Pomladanska in jesenska utrujenost
Pomladanska utrujenost nikakor ni bolezen, ampak je stanje organizma, ki se lahko pojavi ob nastopu menjave vremena oz. letnega časa. Večinoma se pomladi veselimo, saj prinese toplejše in daljše dneve, več svetlobe in posledično pričakujemo tudi boljše psihofizično stanje telesa, kot smo ga imeli v zimskem obdobju. Vendar pa se lahko v pomladnem času kljub temu, da dovolj spimo pojavi utrujenost, izčrpanost, brezvoljnost, zaspanost kar lahko z eno besedo imenujemo pomladanska utrujenost. Moč sončnih žarkov se v tem letnem času poveča kar prinaša tudi temperaturna nihanja. Višje temperature posledično vplivajo na delovanje našega organizma, kajti dvig temperatur povzroči, da se telo prične ohlajati. Žile se razširijo, pretok krvi v organe se poveča, presnova organizma se pospeši in s tem telo porablja več energije zato zapade v stanje utrujenosti.
Strokovnjaki navajajo kot glavni možni vzrok jesenske utrujenosti nihanje temperature. Zjutraj je precej hladno, čez dan pa so lahko temperature skoraj poletne. Drugi možen vzrok pa je pomanjkanje svetlobe, dnevi so krajši in tudi sonca je manj. Svetloba namreč spodbuja proizvodnjo serotina in endorfinov (hormon sreče, regulator bolečine) v našem telesu. Hormona pa vplivata na naše razpoloženje. Proti jesenski utrujenosti se lahko postavi samo oseba z močnim imunskim sistemom, ter z imunostimulansi.
Utrujenost pogosto spremljajo:
- padec delovne učinkovitosti,
- zmanjšanje fizične zmogljivosti,
- zmanjšanje odpornosti organizma.
Kaj lahko sami storimo proti utrujenosti?
- izpostavljanje sončni svetlobi (s tem se izboljša razpoloženje zaradi večje količine hormona serotonina in zmanjšanje količine melatonina, ki povzroči zaspanost),
- uživanje zdrave in uravnotežene prehrane, ki jo po potrebi dopolnjujemo z vitaminsko mineralnimi pripravki, koencimom Q10 in antioksidanti,
- veliko gibanja na svežem zraku.
Utrujenost se lahko odpravlja s počitkom, dodajanjem manjkajočih snovi v telo ter s stimulacijo.
Kdaj se potrebe po vitaminih in mineralih povečajo?
- Pri nezadostnem vnosu vitaminov in mineralov s hrano: pri bolnikih s prehranjevalnimi motnjami, alkoholikih in pri različnih dietah.
- Pri povečanih presnovnih potrebah: v nosečnosti in med dojenjem, pri ženskah v rodni dobi ob močnih menstruacijah, pri otrocih v prvem letu življenja in v obdobju pospešene rasti, pri bolnikih ob večjih kirurških posegih, pri bolnikih s hudimi poškodbami, vnetji ali travmo.
- Pri zmanjšani absorpciji: pri starejših, pri celiakiji, pri dolgotrajni driski.
- Pri povečanem izločanju, predvsem pri športnikih.
- Pri jemanju estrogenov ali peroralnih kontraceptivov, pri dolgotrajnem zdravljenju z antibiotiki, pri dolgotrajnih infuzijah.
V vseh omenjenih situacijah je priporočljivo jemanje vitaminsko-mineralnih dopolnil. Redno naj jih jemljejo ljudje s povečanimi potrebami po vitaminih in mineralih.
